Potiskljivost se nanaša na sposobnost papirja, da reproducira slike ostro, pravilno in brez premika črnila. 

Potiskljivost je rezultat interakcije različnih dejavnikov, povezanih s papirjem, ki prispevajo k polni uporabi kakovostnega potenciala papirja v procesu tiskanja. Parametri potiskljivosti so predvsem lastnosti, ki vplivajo na vizualno kvaliteto tiskanega izdelka.

Potiskljivost ni enaka kakovosti tiska, saj kakovost tiska določajo tudi drugi dejavniki tehnologije tiska. V nadaljevanju so opisani številni preizkusi za preverjanje potiskljivosti.
 

Lisavost papirja se nanaša na vidik neenakomernega izgleda natisnjene strani. Preizkus se lahko izvede med redno proizvodnjo papirja, kjer se preizkusi tvorba neenakomerne vpojnosti črnila/barv potiska v laboratorijskem tiskarskem stroju. Nato se oceni vizualno in s pomočjo objektivnega merjenja s programsko opremo za prepoznavanje slik DOMAS. Obstajajo tudi drugi postopki, pri katerih se tiskarsko črnilo nanaša ročno.

Absorpcija opisuje sposobnost papirja, da absorbira olja, ki jih vsebuje tiskarska barva.

Preizkus absorpcije se običajno izvaja z napravami za testno tiskanje. Na papirni vzorec se odtisne posebno testno črnilo, ki se nato stisne skupaj z nepotiskanim vzorcem papirja pod visokim pritiskom za 30, 60 in 120 sekund, da simulira težo svežnja papirja na spodnjem listu (170 N/cm). Odvisno od stopnje absorpcije se presežek črnila prenese na nepotiskan papir. Več topila je papir absorbiral, manj tiskarskega črnila se prenese. Po tem preizkusu se izmeri količina prenesenega črnila po določenem času. Absorpcija je pomembna za konsistentno delovanje papirja v postopku tiska.

Lastnosti v postopkih obdelave

Za nadaljnjo predelavo so še posebej pomembne zgibalne lastnosti in prelomne lastnosti premaza. Te lastnosti se določijo s posebnimi preskusnimi postopki. To je namenjeno predvsem razvoju izdelkov.

Merjenje lomne upornosti pri zgibanju

Da se lahko izmeri odpornost papirja pred trganjem, simuliramo termični stres v sušilni enoti in nadaljnjo obdelavo po tiskanju.

Nepotiskan papir (1) se predhodno prepogne/zgiba (2) v fazi, ko je še topel in se ga ponovno prepogne (3). Pri naknadnem merjenju preostale natezne trdnosti zloženih testnih lističev (4) se izmeri preostala lomna upornost (5).

Na lomljenje premaza vplivajo številni dejavniki, kot so sestava materiala, vrsta in sestava vlaken, elastičnost, proces sušenja v stroju za premazovanje, vez med surovim papirjem in sloji premazov, v času proizvodnje papirja.

Po drugi strani lahko na lom premaza vplivajo tudi različni faktorji v času tiska in dodelave, na primer vlažnost, pravilno zgibanje, da se papir lahko razširi, prelomi vzporedno s tekom vlaken itd.

Da bi tiskarnam zagotovili visoko stopnjo zanesljivosti proizvodnje v smislu kakovosti papirja, se preveri lom premaza. Papirji so potiskani v popolnoma črnem odtenku. Temu sledi zgibanje testnih lističev vzporedno z vlakni.

Sledi vizualna in mikroskopska ocena vezi med črnilom na papirju in zunanjim robom pregiba: večji kot je delež črne površine, boljša je sposobnost premaza proti lomljenju.