Mednarodni standard velikosti papirja temelji na nemškem DIN standardu za velikost papirja. Z uporabo metričnega sistema je osnovni format pole papirja, ki ima površino 1 m2 (velikost formata A0). Zaporedne velikosti papirja (v serijah) A1, A2, A3, itn. dobimo s prepolovitvijo predhodne velikosti papirja vzporedno njeni krajši strani. Najpogostejša velikost papirja v pisarniški rabi je A4 (210 x 297 mm).
B format se praviloma uporablja za različne tiskovine, npr. pri tisku plakatov, knjig, izdelavi kuvert in potnih listov. Najpogosteje uporabljan format je B1 (700 x 1000 mm).

C format se uporablja samo za izdelavo kuvert. Praktična uporaba tega je, da pismo, ki je napisano na papirju A4, ustreza kuverti C4, kuverta C4 pa se lahko vloži v trdnejšo kuverto B4.

Velikosti papirja (vrednosti v mm):

  DIN A DIN B DIN C
0 841 x 1189 1000 x 1414 917 x 1297
1 594 x 841 707 x 1000 648 x 917
2 420 x 594 500 x 707 458 x 648
3 297 x 420 353 x 500 324 x 458
4 210 x 297 250 x 353 229 x 324
5 148 x 210 176 x 250 162 x 229
6 105 x 148 125 x 176  114 x 162
7 74 x 105 88 x 125 81 x 114
8 52 x 74 62 x 88 57 x 81
9 37 x 52 44 x 62 40 x 57
10 26 x 37 31 x 44 28 x 40

Nekaj najpogosteje uporabljenih formatov (v cm):
90,5 x 125 World Format (B4)
64 x 102 English Format / Tourist poster (B4)
21 x 29,7 Letterhead (A4)
14,8 x 21 Memo (A5)
14,8 x 10,5 Postcard (A6)
16,2 x 11,4 Envelopes (C6)
21 x 10,5 Compliment Cards (A6/5)
22,9 x 11,4 Envelopes (C6/5)

Gramatura je definirana kot teža papirja na določeno površino. Najbolj pogosta enota je g/m2.

Fizikalne lastnosti kot so utržna jakost, debelina papirja in specifični volumen so običajno odvisni od gramature. 

Za merjenje tega parametra se uporabljajo različni merilniki debeline s specifičnim obsegom merjenja (v mikrometrih). Debelina je običajno premosorazmerno povezana s težo (teža enega kvadratnega metra izdelka je izražena z enoto g/m2).

Specifičen volumen je razmerje med debelino in gramaturo. Glavnina vrst papirja se proizvaja glede na gramaturo, vendar pa obstajajo tudi papirji, ki se proizvajajo strogo glede na debelino, npr. voluminozni papir za izdelavo knjig. Večja debelina papirja da tiskanemu produktu večjo prostornino in togost, pri čemer ohranja isto gramaturo.

Z mehansko izdelanimi papirji so vlakna celuloze primarno poravnana v smeri zrn papirne mreže. Glede na to, kako so posamezne plošče izrezane iz papirja, se vlakna raztezajo vzporedno z daljšo ali krajšo stranjo pole. Za označitev smeri teka vlaken papirja se uporabljata izraza SB (nem. Schmalbahn) - dolga vlakna in BB (nem. Breitbahn) - kratka vlakna. Smer teka vlaken je navadno označena na embalaži.

SB - pole so izrezane iz matične role papirja po dolžini, vlakna potekajo vzporedno z dolgo stranjo pole.
Primer: 700 x 1000 mm (SB).

BB - pole so izrezane iz matične role papirja po širini, vlakna potekajo vzporedno s krajšo stranjo pole.
Primer: 1000 x 700 (BB).

Če smer teka vlaken ni izrecno navedena, lahko uporabite naslednji preizkus, da jo ugotovite:

TEST TRGANJA
Ko papir strgate vzdolž smeri teka vlaken, je trganje lažje in ravno. Ko papir strgate prečno na smer vlaken, je le-to težje in raztrganina ni ravna.
TEST VLAGE
Dodajte nekaj kapljic vode na list papirja. Le ta se bo vedno zvil oziroma upognil vzdolž smeri teka vlaken.
TEST NOHTOV
Ko potegnete po robu papirja z nohti palca in kazalca, se pojavijo valovi. Ti valovi so bolj izraziti prečno na smer teka vlaken.