Leta 2015 se je v Parizu 195 držav zavezalo in podpisalo dogovor, da bodo omejile dvig temperature v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in to na kar pod 2 °C, po možnosti najboljšega scenarija, pa na celo pod 1,5 °C.

Žal se po devetih letih spremljanja, kažejo prvi odgovori, in sicer verjetnost, da bo cilj dosežen, je zelo majhna. Na Finskem, kjer se celo pričakuje, da se bo temperatura dvignila bolj strmo od svetovnega povprečja, že vlada zavedanje, da se bo potrebno pripraviti na podnebje, ki bo za 6–8 stopinj toplejše kot ga imamo sedaj.

Zato je tako zelo pomembno, da se na spremembe pričnemo pripravljati že danes. Namreč letos posajene sadike dreves, bodo v povprečju zrasle šele čez 80 let. Takrat pa bo podnebje verjetno že zelo drugačno kot danes.

»Na nacionalni ravni je prilagajanje podnebnim spremembam ena najpomembnejših nalog na Finskem. Naša prihodnost in konkurenčnost biogospodarstva sta odvisni od tega,« pravi Timo Lehesvirta, vodilni strokovnjak za naravo pri Metsä Group.

Odpornost na podnebne spremembe skozi gozdarstvo

Naraščajoča temperatura in povečana vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju pospešujeta rast gozdov. Vendar pa se hkrati povečuje tudi tveganje za različne vrste gozdnih poškodb. A s pravilnim upravljanjem gozdov je mogoče sposobnost gozdov za prilagajanje podnebnim spremembam tudi izboljšati.

Metsä Group, ki vključuje tudi Metsä Board, je spomladi 2023 sprejela načela regenerativnega gozdarstva. Cilj teh načel je zagotoviti, da se gozdovi prenesejo na naslednje generacije v vse bolj vitalnem in podnebno odpornem stanju.

Povečevanje raznolikosti drevesnih vrst v gozdovih je eno izmed osnovnih načel regenerativnega gozdarstva. To povečuje splošno raznolikost vrst, ki jih najdemo v gozdovih, in je pomemben način prilagajanja podnebnim spremembam.

Cilj: mešani gozdovi sestavljeni iz več vrst dreves

V zadnjih desetletjih je gozdarjenje na Finskem favoriziralo smreko. Vendar so tovrstni gozdovi, torej sestavljeni izključno iz smreke, izpostavljeni velikem tveganjem, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Za najpomembnejše tveganje velja izpostaviti na primer škodo žuželk, zlasti lubadarja.

Raznolikost drevesnih vrst v praksi pomeni, da gozd namesto ene vrste sestavlja več vrst dreves. Pri tem imamo v mislih listavce, kot je na primer breza.

»Lubadar ne napada listavcev. Gozd, sestavljen iz različnih drevesnih vrst tako povečuje splošno raznolikost vrst v gozdu, kar ima na biotske skupnosti uravnotežujoč učinek,« pravi Lehesvirta.

Stanje biotske raznovrstnosti se izboljšuje

V regenerativnem gozdarstvu se lahko mešani gozd vzpostavi z načrtnim sajenjem ali pa se listavcem omogoči naravna rast (ob posajenih sadikah). Povečanje raznolikosti drevesnih vrst pa povečuje tudi biotsko raznovrstnost gozdne narave.

Poleg različnih drevesnih vrst so v gozdovih potrebna tudi drevesa različnih starosti in v različnih fazah razkroja, saj so nekatere vrste zelo specializirane glede na svoj habitat. Na primer, na razpadajočem lesu živi 5.000 vrst organizmov.

Razumevanje narave

Lehesvirta pravi, da je z globalnega vidika regenerativno gozdarstvo izjemen način izvajanja biogospodarstva. »V regenerativnem gozdarstvu se industrijsko uporabljene drevesne vrste gojijo kot del ekosistema, v razmerah, na katere so se drevesa prilagodila že v svoji evoluciji. Ta pristop je v osnovi drugačen od običajne rabe zemljišč, kot so gozdovi in plantaže, ki temeljijo na spremembi rabe zemljišč in odstranitvi prvotne narave. Proizvodnjo surovin lahko organiziramo v industrijskem obsegu na način, ki omogoča, da večina prvotnih vrst območja še naprej obstaja v ekosistemu kljub proizvodnji.«

Cilj regenerativnega gozdarstva je okrepiti vitalnost, biotsko raznovrstnost in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Ko je ta cilj dosežen, gospodarska rast ne bo več pomenila zmanjšanja stanja narave. Namesto tega se lahko gozdovi uporabljajo tako, da hkrati zagotavljajo surovine, hrano in rekreacijo, delujejo kot ogljikovi ponori, čistijo vodo in zrak ter preprečujejo erozijo.

»Regenerativno gozdarstvo ponuja zelo zanimiv odgovor na vprašanje, kako uporabljati zemljo ob trenutnih okoljskih izzivih. Prav tako pa je dober primer prizadevanj skupine Metsä Group, saj deluje na način, ki izkazuje boljše razumevanje narave.«

Članek si lahko preberete tudi na spletni strani MetsaBoard: Mixed forests are the forests of the future