Osnovne lastnosti papirja

Mednarodni standard velikosti papirja temelji na nemškem DIN standardu. Z uporabo metričnega sistema je kot osnovni format papirja določena pola, ki ima površino 1 m² (1000 x 1000 mm, velikost formata A0).

Zaporedne velikosti papirja (v serijah) A1, A2, A3 itn. dobimo s prepolovitvijo predhodne velikosti papirja vzporedno po njeni krajši strani. Najpogostejša velikost papirja v pisarniški rabi je A4 (210 x 297 mm).

B format se praviloma uporablja za različne tiskovine npr. pri tisku plakatov, knjig, izdelavi kuvert in potnih listov. Najpogosteje uporabljan format je B1 (700 x 1000 mm).

C format se uporablja samo za izdelavo kuvert. Praktična uporaba tega je, da pismo, ki je napisano na papirju A4, ustreza kuverti C4, kuverta C4 pa se lahko vloži v trdnejšo kuverto B4.

Primerjava velikosti papirjev od A0 do A6

Velikosti papirja (vrednosti v mm):

	DIN A	DIN B	DIN C
0	841 x 1189	1000 x 1414	917 x 1297
1	594 x 841	707 x 1000	648 x 917
2	420 x 594	500 x 707	458 x 648
3	297 x 420	353 x 500	324 x 458
4	210 x 297	250 x 353	229 x 324
5	148 x 210	176 x 250	162 x 229
6	105 x 148	125 x 176	114 x 162
7	74 x 105	88 x 125	81 x 114
8	52 x 74	62 x 88	57 x 81
9	37 x 52	44 x 62	40 x 57
10	26 x 37	31 x 44	28 x 40

Nekaj najpogosteje uporabljenih formatov (v cm):
90,5 x 125 World Format (B4)
64 x 102 English Format / Tourist poster (B4)
21 x 29,7 Letterhead (A4) - Dopisni papir
14,8 x 21 Memo (A5) - Beležke
14,8 x 10,5 Postcard (A6) - Razglednice
16,2 x 11,4 Envelopes (C6) - Kuverte
21 x 10,5 Compliment Cards (A6/5) - Voščilnice
22,9 x 11,4 Envelopes (C6/5) - Kuverte

Gramatura je definirana kot teža papirja na določeno površino, najpogosteje izražena v g/m².

Fizikalne lastnosti kot so utržna jakost, debelina papirja in specifični volumen so običajno odvisni od gramature.

Prikaz enote gramature na meter

Za merjenje tega parametra se uporabljajo različni merilniki debeline s specifičnim obsegom merjenja (v mikrometrih). Debelina je običajno premosorazmerno povezana s težo. Teža enega kvadratnega metra papirja je izražena z enoto g/m².

Merjenje specifičnih vrednosti papirja

Specifični volumen je razmerje med debelino in gramaturo. Glavnina vrst papirja se proizvaja glede na gramaturo, vendar pa obstajajo tudi papirji, ki se proizvajajo strogo glede na debelino, npr. voluminozni papirji za izdelavo knjig. Večja debelina papirja da tiskanemu produktu večjo prostornino in togost, pri čemer ohranja enako gramaturo.

Specifični volumen papirja

Pri mehansko izdelanih papirjih so vlakna celuloze primarno poravnana v smeri zrn papirne mreže. Glede na to, kako so posamezne plošče izrezane iz papirja, se vlakna raztezajo vzporedno z daljšo ali krajšo stranjo pole. Za označitev smeri teka vlaken papirja se uporabljata izraza SB (nem. Schmalbahn) - dolga vlakna in BB (nem. Breitbahn) - kratka vlakna. Smer teka vlaken je navadno označena na embalaži.

Oznažba smeri vlaken papirnih proizvodov

SB - pole so izrezane iz matične role papirja po dolžini, vlakna potekajo vzporedno z dolgo stranjo pole.
Primer: 700 x 1000 mm (SB).

BB - pole so izrezane iz matične role papirja po širini, vlakna potekajo vzporedno s krajšo stranjo pole.
Primer: 1000 x 700 (BB).

Če smer teka vlaken ni izrecno navedena, lahko uporabite naslednji preizkus, da jo ugotovite:

TEST TRGANJA
Ko papir strgate vzdolž smeri teka vlaken, je trganje lažje in ravno. Ko papir strgate prečno na smer vlaken, je le-to težje in raztrganina ni ravna.

TEST VLAGE
Dodajte nekaj kapljic vode na list papirja. Le ta se bo vedno zvil oziroma upognil vzdolž smeri teka vlaken.

TEST NOHTOV
Ko potegnete po robu papirja z nohti palca in kazalca, se pojavijo valovi. Ti valovi so bolj izraziti prečno na smer teka vlaken.